biokemična potreba po kisiku (kratica BPK), merilo za stopnjo onesnaženosti vode z organskimi, biološko razgradljivimi snovmi. Enota BPK je mg/l: pove, koliko v vodi raztopljenega kisika se porabi za biološko razgradnjo teh snovi v 1 l vode. Običajno se ugotavlja t. i. BPK5, kar pomeni količino kisika, ki jo v petih dneh pri 20 °C porabijo bakterije, ki v vzorcu razgrajujejo organske snovi (poraba kalijevega permanganata; kalij).

Sorodna gesla: kalij


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek