Bouvetov otok [buvéjev ∼], močno poledenel vulkanski otok v j. delu Atlantskega oceana, 1600 km severno od Antarktike, 58 km2, visok do 935 m (Olafspitze), neposeljen; kolonije tjulnjev (mdr. južnomorskih slonov) in pingvinov.
Zgodovina: otok je 1739 odkril J. B. Ch. Bouvet de Lozier, 1898 ga je ponovno našla globokomorska odprava Valdivia, od 1927 norveški.
Dostopnost