Bodensko jezero (Bodensee [bódənze]), jezero na meji med Nemčijo, Švico in Avstrijo, 539 km2, dolgo 63,5 km, široko 14 km, največje jezero s. alpskega predgorja; nastalo v tektonski udorini, ki jo je v ledeni dobi preoblikoval renski ledenik; deli se na Obersee, Überlinger See z otokom Mainau in Untersee z otokom Reichenau; Ren s pritoki ga stalno zasipa. Bodensko jezero je zbiralnik pitne vode za večino j. dela Württemberga, vodovod je speljan do Stuttgarta; velika nevarnost onesnaženja z odpadno vodo z gosto poseljenih bregov. Zaradi izredno milega podnebja dobro uspevajo sadje, hmelj, zelenjava (na otoku Reichenau do pet letin); vinogradništvo (Meersburg); razvit turizem; industrija predvsem v Friedrichshafnu, Konstanzu. Zelo bogato z ribami, pomembna prometna povezava med tremi sosednjimi državami. V srednjem veku je bilo območje ob Bodenskem jezeru zgornjenemško trgovsko in kulturno središče (Konstanz, Reichenau, Überlingen, Ravensburg, Lindau, Bregenz, Sankt Gallen), pomembna trgovina z lanom.
Dostopnost