cvet, 1. botanika:poganjek ali deli poganjka z omejeno rastjo, ki nosijo razmnoževalne organe. 1. Zgradba: cvet je sestavljen iz treh krogov: cvetnega odevala (periant), prašnikov (stamina, moški organi) in plodnih listov (karpeli, ženski organi). Cvetni krog iz treh členov imenujemo trošteven, iz štirih četverošteven itd.; pogosto se število členov v več krogih ujema. Cvetno odevalo je sestavljeno iz čaše (kaliks) in venca (korola), ki sta lahko enaka (perigon) ali pa se ločita v ponavadi zelene čašne liste (sepala) in drugače obarvane venčne liste (petala). Prašniki, vsi skupaj imenovani andrecej, so zgrajeni iz prašnične niti (filament) in prašnice (antera). Antero sestavljata dve polprašnici (teki); vsaka ima po dve prašni vrečki, v katerih nastaja cvetni prah (pelod). Plodni listi, vsi skupaj imenovani ginecej, so zraščeni v zaprto plodnico, v kateri so semenske zasnove. Plodni listi so zraščeni v eno skupno plodnico (sinkarpni ginecej) ali pa vsak zase tvori eno plodnico (apokarpni ginecej). Nad njo je vrat z brazdo. Plodnica, vrat in brazda skupaj se imenujejo pestič (pistil). Pogosto ima posebne prilagoditve (lepljive izločke idr.), na katere se ujame cvetni prah. Glede na zgradbo cvetišča in lego je plodnica lahko nadrasla, polpodrasla ali podrasla. Pri mnogih rastlinskih vrstah ni vseh cvetnih delov. 2. Spol: glede na porazdelitev spolov je cvet lahko enospolen (moški ali ženski, diklin) ali dvospolen (moški in ženski, monoklin). 3. Simetrija: če so vsi deli vsakega cvetnega kroga enaki, je cvet zvezdast (radiaren, aktinomorfen, polisimetričen), z več kot dvema somernicama ga lahko razdelimo na enake dele; če niso enaki, je cvet bilateralen (disimetričen, mogoči sta le dve somernici) ali someren (dorziventralen, zigomorfen, monosimetričen, mogoča je le ena somernica). – Pri mnogih rastlinah so cvetovi združeni v socvetja (inflorescence). Ta so od olistanega dela rastline bolj ali manj ostro ločena, pogosto bogato razvejana in imajo ponavadi le majhne ovršne liste (podporne liste). Ločimo: sredotežna (racemozna) socvetja, npr. klas, grozd, lat, kobul, sestavljeni kobul, košek, in sredobežna (cimozna) socvetja s številnimi osmi, ki izraščajo druga iz druge in svojo rast sklenejo s tvorbo cveta, npr. vijaček, svaljek, pakobul.
Dostopnost