internacija, zapiranje oseb, ki ogrožajo državo. Med vojno so v internacijskih taboriščih pogosto zaprti državljani sovražne države; pripadnike vojskujočih se sil, ki stopijo na ozemlje nevtralne države, je treba po mednarodnem pravu obvezno internirati. – Internacija med vojnami je znana od konca 19. st., v miru so se za takšen ukrep odločale nedemokratične države, kot sta ZSSR in nacistična Nemčija, vendar za svoje civilno prebivalstvo (koncentracijska taborišča). – Slovenci so bili med prvo svetovno vojno žrtve avstrijske politike do politike nasprotnikov oz. italijanske (na zasedenem območju ob Soči). Jugoslovanski režim pred drugo svetovno vojno je zapiral politične nasprotnike v Bileći, Lepoglavi idr.; med drugo svetovno vojno italijanska in nemška taborišča, po vojni begunska taborišča za mejo; pod jugoslovansko oblastjo internacija repatriirancev, političnih nasprotnikov v delovnih taboriščih (npr. na Kočevskem), pozneje v kazenskih taboriščih (Goli otok).
Dostopnost