Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, 250–400 m nad morjem, 93.847 preb.; gospodarsko, upravno, kulturno, izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, zdravstveno, športno, oskrbovalno in prometno središče sv. Slovenije. Nastal je na stičišču petih naravnogeografskih enot: Slovenskih goric, Kozjaka, Dravske doline, Pohorja in Dravskega polja; staro jedro na Mariborski ravnini, na holocenskih nanosih na levem bregu Drave; najstarejše ulice so se naslanjale na ježe dravskih teras, zato so razporejene v smeri V–Z (Koroška cesta, Glavni trg, Židovska ulica, Slovenska ulica, Partizanska cesta). Čeprav stoji mesto na stiku predalpske in gričevnate sv. Slovenije, prevladujejo značilnosti subpanonskega podnebja; zaradi ugodnih temperaturnih razmer so v neposredni bližini vinogradi. Drava je bila zelo prometna reka, po njej so s splavi in šajkami spravljali les iz hribovitega Podravja proti V; zdaj pomembna za pridobivanje električne energije.
Zgodovina: najstarejši sledovi poselitve iz mlajše kamene dobe; v rimski dobi ni na mestnem območju nastalo nobeno večje naselje, živahnejši razvoj šele v 10. st. Maribor je v virih prvič omenjen 1164 kot grad Marchpurch (obrambna trdnjava proti Madžarom na hribu Piramida); župnija omenjena 1189, trg 1209, mesto je postal 1254. Zaradi ugodne prometne lege razmah trgovine; po izgonu Judov 1497 se je gospodarska moč mesta zmanjšala, krizo je poglabljala konkurenca Ptuja, ki je z Mariborom tekmoval ves srednji vek, zlasti v vinski trgovini. Za Maribor je bila zelo pomembna zgraditev ceste Dunaj–Trst; v 18. st. je dobil gimnazijo in prvi večji manufakturni obrat; v začetku 19. st. ustanovljene živilske tovarne; 1795 ustanovljena prva tiskarna. 1836 prvič omenjena slovenska oblika imena Maribor. Še hitrejši razvoj po zgraditvi železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana–Trst (1846 vlak do Maribora, proga do Ljubljane in Trsta nekaj let pozneje); 1863 železniška proga po Dravski dolini do Celovca. Ob Dravi so nastale usnjarne, iz pivovarske obrti pivovarni, v Melju parna mlina, najpomembnejša tovarna v 19. st. je bila železniška delavnica, obratovati je začela 1863 in vplivala na razvoj okolice mesta. Ustanovljena so bila javna podjetja: plinarna, mestni vodovod, mlekarna. Zaradi železniških delavnic ob koroškem kolodvoru so imeli Studenci izrazito delavski videz, rasla so tudi okoliška naselja. Železniškemu mostu čez Dravo se je 1913 pridružil most, ki je povezoval Magdalensko predmestje in Glavni trg, Pristan je bil tako odrezan od glavne cestne povezave. 1852 je bilo zgrajeno gledališče, nekoliko pozneje kazina. 1859 je škof A. M. Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije iz Šentandraža na Koroškem v Maribor. 1867 je začel izhajati tednik Slovenski gospodar, leto pozneje pa prvi slovenski dnevnik Slovenski narod. Za Maribor je bilo pomembno 1903 ustanovljeno Zgodovinsko društvo, ki je začelo izdajati najstarejšo slovensko historično revijo Časopis za zgodovino in narodopisje. Na začetku 20. st. je bilo ustanovljenih več kulturnih in športnih društev. Ob koncu prve svetovne vojne se je nemški občinski svet izrekel za priključitev mesta k Avstriji, temu se je s prostovoljci uprl major R. Maister. 1.11.1918 je prevzel oblast v mestu (v imenu slovenskega narodnega sveta in nove Države SHS). Maribor je bil v 20. letih upravni sedež »mariborske oblasti«. Po postavitvi hidroelektrarne na Fali se je mesto še bolj industrializiralo. V njem je bilo 15 velikih tekstilnih tovarn, zlasti v Melju, na Pobrežju, Taboru, hitreje se je začela razvijati kovinska in deloma živilska industrija. Precejšen del gospodarskih obratov je bil v nemških rokah, vendar se je število pripadnikov nemške manjšine po koncu avstrijske oblasti hitro zmanjševalo; po koncu druge svetovne vojne izbrisana. Po razkosanju jugoslovanske države (aprila 1941) je namreč v veliki meri sodelovala v nacistični upravi zasedene »Dolnje Štajerske« (sedež v Mariboru) in uresničevala zahtevo, izraženo ob obisku A. Hitlerja v Mariboru (26.4.1941), da je treba deželo ponemčiti. V Srbijo in Slavonijo je bilo že poleti 1941 pregnanih več kot 4400 slovenskih Mariborčanov, do pomladi 1943 pa so v sodnih zaporih ustrelili 662 talcev. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto 29-krat bombardirano, ob koncu vojne 47 % stavb porušenih ali zelo poškodovanih. 1948 zgrajena hidroelektrarna Mariborski otok, na Tezenski dobravi stanovanjski bloki za delavce, zaposlene v tovarnah na Teznem, 1978 na Gosposvetski cesti postavljena stavba Pedagoške akademije, zdaj Pedagoška fakulteta v Mariboru. Konec 70. let in v 80. letih se je gradilo predvsem na J mesta, v 80. letih prenova mestnega jedra na levem bregu Drave; postavljena sodobna Univerzitetna knjižnica, temeljito prenovljena stavba mariborskega gledališča. Največji delež družbenega proizvoda ustvarja industrija; v Mariboru imajo sedež številna trgovska podjetja. Industrija je v 80. letih zašla v krizo, nekatera podjetja so šla v stečaj (Tovarna avtomobilov Maribor); gospodarska kriza je prizadela tudi mednarodno letališče v Slivnici (odprto 1976). V zadnjih letih se izboljšuje povezanost Maribora z avtocestnim omrežjem. Od 1957 vozi na Pohorje gondolska žičnica; ob vznožju je snežni stadion; od 1964 gosti ženska smučarska tekmovanja za pokal Zlata lisica. Prvo šolsko ustanovo je mesto dobilo 1224; gimnazija je bila ustanovljena 1758, bogoslovje 1859, štiriletno učiteljišče 1869, realka 1870, deželna sadjarska in vinarska šola 1872. Po drugi svetovni vojni je bilo ustanovljenih več višjih šol, 1959 komercialna in tehnična šola, agronomska, pravna, stomatološka šola in pedagoška akademija, 1961 Združenje visokošolskih zavodov in 1975 Univerza v Mariboru. Med kulturnimi ustanovami je najbolj znano Slovensko narodno gledališče Maribor, ki vsako leto prireja Borštnikovo srečanje slovenskih gledališčnikov; Pokrajinski muzej hrani več bogatih zbirk (arheološko, zgodovinsko, etnološko, umetnostno, lekarniško, zbirke oblačil, orožja, obrti); v Umetnostni galeriji stalna slikarska, grafična in kiparska zbirka del likovnih umetnikov iz sv. Slovenije; v razstavnem salonu Rotovž mednarodni likovni trienale; pomembne še Čobalova mala galerija, galerija Ars, Foto salon in mednarodna kiparska prireditev forma viva. Pokrajinski arhiv Maribora hrani bogato arhivsko gradivo in redno pripravlja razstave; poleg Univerzitetne knjižnice še Mariborska knjižnica, Škofijska knjižnica; v lutkovnem gledališču poleg rednih predstav vsako leto mednarodni lutkovni festival, poletni festival na Lentu, prireditev Vesela jesen na razstavišču idr. Bogata založniška dejavnost (Založba Obzorja), dnevnik Večer, tednik 7D; radio od 1945, od 1988 televizijski studio. Mariborska bolnišnica sprejme več kot 1600 bolnikov.
Umetnostna zgodovina: v osnovi gotski grad, pozidan 1478–80, prizidave v 16. st. (bastilja), 17. st. (prvotno štirje stolpiči, loretska kapela, j. fasada, galerije na ploščadi), bogato okrašena viteška dvorana s štukaturo graških mojstrov A. Quadria, H. Rossija, J. Serenija, z Lauragovimi slikami, s stropno fresko graškega slikarja J. Geblerja (1763), bogato veliko stopnišče s kipi in štukaturo (sredina 18. st.), pripisano graški delavnici Formentini; župnijska, od 1869 stolna cerkev sv. Janeza Krstnika (druga polovica 12. st., povečana v 13. st., gotski meščanski kor prizidan ok. 1400, oboki 1440–70 in 1520, baročne kapele 1715) je ob regotizaciji izgubila večino bogate starejše opreme, ohranili so se oltar sv. Florijana (1697–99) kiparja F. K. Reissa in slikarja G. A. Peuchla, oltar sv. Frančiška Ksaverija (1716), delo F. J. Reissa, in oltar sv. Križa (1775) J. Holzingerja, ta je 1771 izdelal reliefe z legendo Janeza Krstnika za hrbtišča kornih klopi; pred cerkvijo nekdanji pokopališki svetilni steber (1517); barokizirana cerkev Marijinega vnebovzetja v Pristanu je v osnovi gotska, freske v prezbiteriju je naslikal J. Gebler (1771); poznobaročni jezuitski kompleks z gimnazijo, s kolegijem in cerkvijo sv. Alojzija je gradil J. N. Fuchs (1767–70); neoromanski frančiškanski samostan z Marijino baziliko (1891–1900) R. Jordan. V bližnji okolici je mdr. cerkev sv. Jožefa na Studencih (1728) z velikim oltarjem J. Strauba (1750), kipi iz nje so v Pokrajinskem muzeju. Od posvetne arhitekture so pomembni rotovž (začetek 16. st., prezidava v renesančnem slogu 1563–65), v dvorani je štukirani strop (17./18. st.) naredil A. Quadrio; v osnovi gotski Breunerjev dvorec; Vetrinjski dvorec s fasado iz 1725. Pomembne historistične stavbe: Višja realka (1873, V. Büchner), Občinska hranilnica (1884–86, A. Baltzer), stavba klasične gimnazije (1891, A. Černiček), pošte (1894), Narodni dom (1897–98, J. Veyrich). Med obema vojnama so nastale mdr. delavska kolonija na desnem bregu Drave (1927–28, I. Vurnik), Hranilnica Dravske banovine (1931–32, J. Černigoj, A. Dev), Hutterjev blok (1940–41, A. Dev), po drugi svetovni vojni kolodvor (1954, J. in M. Černigoj), mestni park (po 1950 L. Humek), stavbe višje ekonomske šole (1960–62, B. Kocmut), univerzitetne knjižnice (1978–88), doma družbenih organizacij (1962–66, I. Kocmut), avtobusna postaja (1986–88, B. Pečenko, I. Goropevšek), župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda na Teznem (1971, načrt C. Zazula, plastika F. Gorše, vitraži S. Kregar). Mestni javni spomeniki so Florijanovo znamenje (konec 17. st.), kužno znamenje (1743, J. Straub), Brezmadežna v Volkmeyerjevem prehodu (20. leta 18. st., J. J. Schoy), spomeniki Rudolfu Maistru (1934, N. Pirnat), talcem (1952, J. Černigoj), borcem za s. mejo (1958, D. Tršar), NOB (1975–77, S. Tihec), abstraktne skulpture iz betona, izdelane na kiparskih simpozijih forma viva.
Dostopnost