paleolitik [grško], stara kamena doba, najstarejša in najdaljša univerzalna doba v prazgodovini človeštva; začetek označuje najstarejše zavestno narejeno orodje (na prehodu iz terciarja v kvartar; pred 2 mln. let), konec pa iztek ledene dobe (pred 10.000 leti). Merilo za časovno in razvojno delitev paleolitika je kamnito orodje: najprej prodnjaki, potem pestnjaki (orodje, obdelano na obeh straneh) in odbitkovno orodje, nazadnje pa orodje, izdelano na kamnitih rezilih. Ločimo starejši paleolitik (abbevillien, acheuléen), srednji paleolitik (moustérien) in mlajši paleolitik (aurignacien, solutréen ter magdalénien in gravettien). Posamezne stopnje imajo močan regionalni in časovni pečat. Za posamezna obdobja so značilne razl., med seboj povezane razvojne oblike človeka (Homo erectus, Homo sapiens neanderthalensis, Homo sapiens). Pokopi v grobovih so znani od srednjega paleolitika, umetnost od mlajšega paleolitika (plastike živali in človeka, jamske slike). Od tedaj tudi prva znamenja razlik med skupinami pri oskrbi s hrano in surovinami, pa tudi pri izdelovanju orodja. Visoko razviti lovci mlajšega paleolitika so gojili živali v skladu s sezonskimi bivališči (Kostjenki); določeno vlogo je imelo tudi darovanje živali. V starejšem in srednjem paleolitiku so bila bivališča pogosto v naravnih jamah, v mlajšem paleolitiku pa so imeli že šotore in kolibe z ognjišči.
Dostopnost