Termania - Veliki splošni leksikon

Eritreja (uradno ime Eritrea), mlada država v sv. Afriki; na SV jo omejuje Rdeče morje, na Z meji s Sudanom, na J z Etiopijo in na JV z Džibutijem.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	117.600 km2, SZ–JV 800 km
prebivalstvo	3,7 mln., 32 preb./km2, življenjska doba 50 let
glavno mesto	Asmara, 501.000 preb., 2340 m nad morjem, na skrajnem severu Etiopskega višavja
upravna razdelitev	10 provinc
članstvo v organizacijah	OZN (od 1993), AU
uradni jezik	tigrinjski; arabski in angleški kot glavna sporazumevalna jezika
denarna enota	bir/dolar (oznaka ERB)

Naravne razmere
Državo z raznovrstno pokrajino v osrednjem delu sestavlja s. del Etiopskega višavja. Na V strmo pada proti ravnici ob Rdečem morju. To ravnico ločuje od Danakila z globoko depresijo (do 116 m pod morjem) v sosednji Etiopiji Danakilsko hribovje. Proti Z se višavje spušča bolj zložno. Reke, ki tečejo v Rdeče morje, so površje dodobra razrezale. Nedaleč od obale je otočje Dahla z več kot 100 koralnimi otoki. Podnebne razmere in razlike so odvisne predvsem od nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature v bližini obale so ok. 30 °C pozimi in 40 °C poleti, v višjem svetu 21–26 °C; povprečna letna temperatura v več kot 2300 m visoki Asmari je 17 °C. V goratem svetu pade ok. 600 mm padavin na leto, v nižjih legah pa precej manj.

Prebivalstvo
Glede na veroizpoved so prebivalci kristjani in muslimani, obojih pa je približno enako; le malo je pripadnikov tradicionalnih naravnih verstev. Poleg uradnega tigrinjskega jezika je razširjenih še več drugih jezikov: sahojski v priobalnem nižavju, tigrejski na skrajnem S Etiopskega višavja, mdr. pa še afarski, bilenski, kunamski, narski in hadarebski. V Asmari in okolici je še vedno razširjena tudi italijanščina. Vojne in katastrofalna sušna obdobja so povzročili množična preseljevanja. Po osamosvojitvi se množica beguncev iz tujine (največ iz republike Sudan) postopoma vrača na domove. Univerza je v Asmari (od 1967).

Državna ureditev
Referendumu, na katerem so se prebivalci odločali o samostojnosti države, je sledila razglasitev neodvisnosti. 24.5.1993 je bila Eritreja mednarodno priznana (priznala jo je tudi Etiopija) in postala je članica OZN in Organizacije afriške enotnosti (kasneje Afriške unije). Obdobje do prvih načrtovanih svobodnih volitev je t. i. štiriletno prehodno obdobje; do takrat bo predsednik države voditelj Eritrejske ljudske osvobodilne fronte (EPLF) I. Afwerki. V državi načrtujejo uvedbo večstrankarskega sistema in razdelitev oblasti. Načrtujejo tudi ustanovitev oboroženih sil.

Gospodarstvo
Gospodarski temelj države je kljub neugodnim podnebnim razmeram in majhnim pridelkom kmetijstvo. V Etiopskem višavju pridelujejo predvsem kavo, tobak, bombaž in žita, v nižjih, bolj sušnih delih pa prevladuje pašna živinoreja (kamele, ovce in koze). Dokaj pomembna je tudi vloga ribolova. Industrijska proizvodnja je omejena na glavno mesto; tam so tekstilne in živilske tovarne ter usnjarne. Izkoriščanje rudnih bogastev (zlata, bakrove, nikljeve in železove rude) v državi šele načrtujejo. Za zdaj pridobivajo le sol (v Massawi). Načrtujejo tudi posodobitev prometnega omrežja. Cestno omrežje je nekoliko gostejše le na severu. Edina železnica vodi iz pristanišča Massawa proti Asmari, od tam se nadaljuje proti mestu Agordat na zahodu. Mednarodno letališče je v glavnem mestu Asmara.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	707 mln. USD, 190 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 17 %, industrija 29 %, storitvene dejavnosti 54 %
uvoz (2000)	470,5 mln. USD
izvoz (2000)	34,8 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	281 mln. USD

Zgodovina
Sprva z Niloti, pozneje pa s semiti naseljeno ozemlje današnje Eritreje je deloma sodilo k državi Aksum (4.–10. st.). V 16. st. so pas ob obali zasedli Turki. 1881–88 je na območju ob obali zavladala Italija, 1890 pa je vsa Eritreja postala italijanska kolonija. 1936–41 je bila skupaj z Etiopijo in Somalijo združena v Italijansko Vzhodno Afriko. 1941 je prišla Eritreja pod britansko upravo, 1952 pa je Varnostni svet OZN potrdil združitev z Etiopijo; postala je avtonomna upravna enota. 1962 je Etiopija razveljavila avtonomijo in Eritrejo anektirala kot 14. provinco. S tem dejanjem, ki je bil v nasprotju s prvotnimi dogovori, se je razvnel oborožen spor med etiopsko vojsko in Eritrejsko osvobodilno fronto (ELF) ter (od 70. let) s socialistično Eritrejsko ljudsko osvobodilno fronto (EPLF). 1987 so Eritrejo ponovno razglasili za avtonomno provinco. 1991 je EPLF prevzela vojaški nadzor nad celotnim ozemljem. 1993 so se Eritrejci na referendumu o samostojnosti izrekli za neodvisno državo in že 24.5.1993 je postala Eritreja neodvisna. Za prvega predsednika države so izbrali generalnega sekretarja EPLF I. Afwerkija. 1998 se je začela nova vojna z Etiopijo zaradi spornega poteka meje; premirje so sklenili avgusta 2000, ko je na obeh straneh padlo okoli 70.000 vojakov. Februarja 2004 posredovanje OZN za dokončno določitev meje.

Sorodna gesla: Afari | Afwerki, Isias | Asmara | Danakil | Italijanska Vzhodna Afrika

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek