zračna blazina, 1. splošno:blazina iz impregnirane tkanine, gume ali neprepustne umetne snovi, ki jo lahko napolnimo z zrakom (napihnemo). Uporablja se kot pomožno ležišče, npr. za kampiranje. Stisnjen zrak preprečuje pritisk ostrih predmetov, obenem pa deluje kot toplotni izolator. Zaradi majhne teže plava na vodi, zato se uporablja tudi pri graditvi splavov, boj, ladijskih stabilizatorjev.
Sorodna gesla: kampiranje2. tehnika:1) zaprta vreča iz gume, napolnjena s stisnjenim zrakom (ali drugim plinom). Uporablja se kot podloga strojnih delov (npr. motorjev, nosilcev gredi, sedežev pri tovornjakih); nosi težo telesa, poleg tega pa blaži udarce in tresljaje; 2) območje zgoščenega zraka med telesom in podlago; zrak vpihuje kompresor, puhalo ali ventilator. Tlak zraka nosi težo telesa, obenem pa zelo zmanjša trenje pri gibanju. Uporablja se pri vozilih na zračni blazini, hitrih vlakih in transportnih napravah ter za uležajenje strojnih delov, ki se vrtijo z veliko hitrostjo.
Sorodna gesla: vozilo na zračni blazini | zračno vzmetenje3. tehnika vozil:airbag, vreča v avtomobilih, ki se ob trku zelo hitro napihne in prepreči, da bi potnik udaril ob vetrobransko steklo ali armaturo. Nameščena je pred sedeži in ob straneh. Napihne se, ker jo sproži senzor v sprednjem delu avtomobila, ko zazna pretirano hitro zmanjšanje hitrosti ali udarec.
Dostopnost