Termania - Veliki splošni leksikon

Tajvan (Taiwan, uradno ime Ta Chung-hua Minkuo, Republika Kitajska), nekdaj Formoza, otoška država v v. Aziji, pred jv. obalo Ljudske republike Kitajske, od celine jo loči Tajvanski preliv (med Vzhodnokitajskim in Južnokitajskim morjem); k državi spadajo še Otoki ribičev in otok Chinmen (s sosednjimi otoki) pred z. obalo ter skupina Matsu Liehtao v bližini kitajske obale; ozemeljske zahteve do manjših otokov in čeri v Južnokitajskem morju (otoki Manska idr.).

časovni pas	kitajski čas (srednjeevropski čas + 7 ur)
površina	35.981 km2, S–J 390 km, V–Z 140 km
prebivalstvo	22,5 mln., 622 preb./km2, letna rast 1,3 %, življenjska doba 75 let
glavno mesto	Tajpej, 2,6 mln. preb., 7 m nad morjem, v široki kotlini na severu otoka Tajvan
upravna razdelitev	7 neodvisnih mest, med njimi Tajpej (neposredno podrejen vladi) in Kaohsiung s posebnim statusom, ter 16 okrožij
članstvo v organizacijah	različne organizacije OZN (Tajvan so na zahtevo Kitajske izključili iz OZN 1971/72), APEC
uradni jezik	kitajski; kot občevalni jezik prevladuje fudžjansko narečje; pomemben sporazumevalni in poslovni jezik je angleščina
denarna enota	juan/dolar (oznaka TWD)

Naravne razmere
Tajvan [kitajsko, ‘terasasta obala’] je na robu azijskega celinskega ravnika, na JZ podmorskega Ryukyujskega jarka. Potresi in žvepleni vrelci so znamenje še vedno živih tektonskih premikov na tem območju. Osrednji del otoka je večkrat prelomljeno in nagubano gorovje (najvišji vrh Yushan, 3997 m), ki se na V strmo spušča proti morju, na Z pa v terasah proti obalni nižini. 45 km široko holocensko nižino obrobljajo plitvine, lagune in sipine. Otoke ribičev v Tajvanskem prelivu sestavlja 80 bazaltnih otokov in čeri. Lega in topli morski tok Kurošio blažita subtropsko do tropsko vroče podnebje (povprečna letna temperatura na S 21 °C, na J 25 °C). Sv. območjem prinaša sv. monsun na leto povprečno 3000 mm padavin, pozimi suhemu jz. nižavju pa poletni jz. monsun 1500–2000 mm dežja. Podnebje in razgibana pokrajina omogočata razl. rastje. Več kot polovica otoka je pokrita z gozdom, nižje predvsem zimzeleni lovorjev gozd, bambus in akacija, nad 1000 m subtropski gozd (japonska cedra, kafrovec, palma in hrast), na višjih območjih mešani gozd (bukev, brest, javor), nato iglasti gozd in gorski pašniki. Nižavje na JZ je kultivirana stepa.

Prebivalstvo
Prebivalci so večinoma Kitajci, potomci priseljencev iz pokrajine Fujian. Približno petina jih je beguncev (oz. njihovih potomcev), ki so se na otok priselili iz celinske Kitajske med državljansko vojno ob koncu 40. let. 1–2 % prebivalcev je malajsko-polinezijskih staroselcev (Gaošani idr.), ki živijo v gorati notranjosti otoka. Od tujcev je največ Japoncev in Američanov. Otoška republika je ena najgosteje poseljenih držav na svetu, predvsem njena z. obala. Pribl. 75 % prebivalcev živi v mestih. Med verstvi prevladujeta konfucianizem in budizem, ok. 3,3 mln. preb. je taoistov, le 7 % kristjanov. Izobraževanje so sistematično uredili po 1950; šolska obveznost je od 6. do 15. leta (nepismenih je 6 %); 50 univerz in številne visoke šole.

Državna ureditev
1948, v kitajski državljanski vojni, je Kuomintang sprejel posebna pooblastila, ki so pomenila temelj avtoritarne oblasti Narodne ljudske stranke. Aprila 1991 spremenjena ustava iz 1947 je utrla pot v parlamentarno demokracijo. Ustava Republike Kitajske je zasnovana na načelu delitve na pet vej oblasti (yuan): zakonodajno, izvršilno, pravosodno, preiskovalno in nadzorno. Narodna vlada na Tajvanu se ima za edino legitimno predstavnico Kitajske, Tajvan pa je po njenem kitajska provinca. Vladni sistem je dvojen: narodna (splošna kitajska) in pokrajinska (tajvanska) vlada. Predsednika države vsakih šest let voli narodna skupščina. Sodna oblast je podrejena yuanu, njej podrejena so višja in območna sodišča. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
V le nekaj desetletjih se je gospodarska sestava otoške države popolnoma spremenila. Tajvan se je iz države v razvoju povzpel v vodilno industrijsko in trgovsko državo v Aziji. Pomen kmetijstva od 60. let upada. Zaradi goratosti lahko za poljedelstvo izrabljajo le četrtino otoka, predvsem z. obalo, ki jo umetno namakajo in kjer podnebje omogoča na leto več žetev riža. Pomembne kulture so še sladkorni trst, batate, arašidi in sadje; gojijo prašiče, perutnino in v zadnjem času govedo; vse bolj se uveljavljata morski ribolov in ribogojstvo. Gozdovi pokrivajo več kot polovico celotne površine, 90 % jih je v državni lasti; lesa za domače potrebe nimajo dovolj.
Rudno bogastvo: premog, nafta, zemeljski plin, zlato. V naglo razvijajoči se industriji so zastopane že vse pomembne panoge, vodilne so živilska, tekstilna, oblačilna, elektronska, petrokemijska, strojna industrija, ladjedelništvo. Zaradi omejenega domačega trga je industrija zelo odvisna od izvoza; 2002 je prvi zunanji partner Tajvana postala Kitajska in tako prehitela ZDA.
Prometno omrežje spada med najrazvitejša v Aziji. Sodobno cestno in železniško omrežje sta na Z gostejši kot na goratem V. Najpomembnejši pomorski in trgovski pristanišči sta Kaohsiung (eno največjih svetovnih pristanišč za kontejnerski promet) in Keelung. Na otoku sta dve mednarodni letališči, Taoyuan (v bližini Tajpeja) na S in Kaohsiung na J.
Turizem se je začel razvijati v 70. letih in je danes že pomembna gospodarska veja. Privlačne so pokrajinske in kulturnozgodovinske znamenitosti. Palača narodnega muzeja v Tajpeju hrani največjo zbirko kitajskih umetnin na svetu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	283,5 mlr. USD, 12.588 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 2 %, industrija 32 %, storitvene dejavnosti 66 %
uvoz (2001)	109 mlr. USD
izvoz (2001)	122 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000)	40 mlr. USD

Zgodovina
Čeprav je otok v kitajskih virih omenjen že v 3. st., so kitajski naseljenci ustanovili majhno poljedelsko kolonijo šele v 12. st. 1590 so ga odkrili Portugalci in ga poimenovali Ilha Formosa. 1624–62 je bil nizozemski; 1662 ga je osvojil mingovski general Zhen Chenggong, 1683 so otok zasedli Mandžurci in uvedli veleposestništvo. Po kitajsko-japonski vojni 1894/95 je otok pripadel Japonski in ta je do 1945 izvajala nasilno asimilacijsko politiko. Po kapitulaciji Japonske je Tajvan spet pripadel Kitajski, otok so okupirale kitajske čete. 1949, po porazu Kuomintanga v kitajski državljanski vojni, se je na Tajvan umaknil Čankajšek s svojimi četami, do 1951 pa se je na otok zateklo še več kot 2 mln. Kitajcev. 1.3.1950 je bila razglašena Republika Kitajska, ki je postala edini kitajski predstavnik v svetu. Do konca 60. let je Tajvan dobival veliko finančno pomoč iz ZDA. 1971 so ga izključili iz OZN; 1975 je Čankajšek umrl in nasledil ga je sin Chiang Chingkuo. 1987 so odpravili vojno pravo. Od 1988 je bil predsednik države Lee Tenghui (1996 prvič izvoljen na neposrednih volitvah); prizadeval si je urediti odnose z Ljudsko republiko Kitajsko. S spremembo ustave aprila 1991 so bili narejeni prvi koraki na poti v parlamentarno demokracijo. 1994 neuspešni poskusi vlade, da bi bil Tajvan znova sprejet v OZN. 2000 je bil za predsednika izvoljen Chen Shuibian iz Demokratične stranke napredka in končal obdobje Nacionalne stranke Kuomintanga. Ponovno je bil izvoljen marca 2004 (tik pred volitvami je preživel poskus atentata), hkrati pa so izvedli referendum, katerega ukrepi bi pomenili korak k popolni neodvisnosti, toda referendum ni uspel.

Sorodna gesla: Batan | Chiang, Chingkuo | Chinmen | Chungjang | Čankajšek | Formoza | Kitajska | kitajska zgodovina | Kuomintang | Otoki ribičev | Tajpej

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek