kantata [italijansko, ‘skladba za petje’], skladba za glasove in glasbila; kot zvrst nastala ok. 1600 in skladno s slogom dobe vsebuje arije, recitative, cerkvene pesmi, korale in instrumentalne stavke. Razlikujemo posvetne (komorne kantate) in duhovne (cerkvene kantate). V solo kantati nastopajo le pevski solisti, v zborovski kantati predvsem zbori; značilne za koralne kantate so kitične pesmi korala. Kantate so mdr. pisali A. Scarlatti, J. S. Bach, v novejšem času H. Eisler, A. von Webern, I. Stravinski, H. W. Henze.

Sorodna gesla: arija | Bach, Johann Sebastian | duhovni koncert | Eisler, Hanns | Henze, Hans Werner | Kuhnau, Johann | oratorij | recitativ | Scarlatti, Alessandro | sonata | Stravinski, Igor | Webern, Anton von


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek