optimiranje [latinsko], področje matematike, ki obravnava probleme obstoja največjih oz. najmanjših vrednosti izbranih funkcij, pogosto ob dodatnih pogojih, in išče postopke za njihovo določanje. S tovrstnimi problemi se srečujemo tudi v vsakdanjem življenju (npr. kako priti najhitreje iz enega kraja v drugega, kako najbolje naložiti prihranke ipd.). V matematiki so tovrstni problemi zastavljeni v obliki (ciljne) funkcije nekaj spremenljivk, te pa morajo hkrati zadostiti dodatnim pogojem, pogosto izraženim v obliki neenačb. Reševanje nekaterih tipičnih problemov optimiranja je računsko zelo zahtevno, zato v konkretnih primerih s pridom uporabljamo računalnike.

Sorodna gesla: kibernetični sistem | maksimiranje | matematika | neenačba | procesni računalnik | računalnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek