endokrine žleze (inkretorne žleze, žleze z notranjim izločanjem), večcelične žleze, ki svoje produkte (hormone) izločajo neposredno v kri ali limfo (notranja sekrecija). Endokrine žleze sestavljajo sistem, ki usklajuje in uravnava presnovo, rast in razvoj organizma. Njihova dobra prekrvljenost in tanke celične stene olajšujejo izmenjavo snovi. Endokrine žleze so ščitnica, obščitnice, nadledvični žlezi, Langerhansovi otočki trebušne slinavke, spolne žleze, češarika, priželjc (timus) in hipofiza; pri žuželkah corpora allata in corpora cardiaca. – S tem področjem se ukvarja endokrinologija.
Kratek pregled: endokrine žleze Žleze z zunanjim izločanjem ali eksokrine žleze, npr. znojnice, slinavke, žleze v želodcu in črevesu, imajo lastna izvodila in svojih izločkov ne oddajajo v kri. Žleze z notranjim izločanjem ali endokrine žleze, npr. hipofiza, ščitnica, nadledvične žleze, nimajo izvodil; njihovi produkti prehajajo neposredno v kri. Endokrini sistem ima tristopenjsko hierarhično zgradbo: hipotalamus – hipofiza – periferne endokrine žleze. Središče za hormonsko ravnovesje leži v hipotalamusu (del medmožganov). Ta uravnava možganski privesek ali hipofizo, ki vpliva na večino drugih endokrinih žlez. Ščitnica ali tireoideja med drugim ureja presnovo. Obščitnične žleze ali paratireoideje nadzorujejo raven kalcija. Nadledvični ali suprarenalni žlezi pravzaprav združujeta dve različni žlezi: skorjo, kjer nastajajo kortikoidi, in sredico, ki tvori adrenalin in noradrenalin. Trebušna slinavka ali pankreas z endokrinim delom uravnava raven krvnega sladkorja. Tudi spolne žleze ali gonade – tj. jajčniki in moda – izločajo hormone, ki vplivajo predvsem na najrazličnejše procese telesnega dozorevanja. Priželjc ali timus, ki pri odraslih zakrni, nadzoruje rastna dogajanja in razvoj imunskega sistema. Češarika ali epifiza verjetno ureja dnevni ritem in vpliva na spolno dejavnost. Žlezne celice oz. žlezno tkivo (v ščitnici v obliki mehurčastih foliklov) obdaja gosta kapilarna mreža, ki prehaja v drobne vene. To zagotavlja neposredno in po potrebi tudi izredno hitro izločanje hormonov v kri. Enako je pri drugih endokrinih žlezah. Hormoni so kemična sporočila, ki skupaj z živčevjem uravnavajo življenjske funkcije organizma. Zato endokrini sistem in živčevje imenujejo tudi telesni integracijski mehanizem. Oba vplivata tudi eden na drugega. Naloga živčevja so predvsem zavestni in hitri odzivi, endokrini sistem pa uravnava zlasti nezavedna in dolgotrajna presnovna, rastna in razvojna dogajanja, ki lahko trajajo ure, mesece ali celo leta. Je pa nekaj hormonov, ki učinkujejo pri nenadnih dogodkih. Takojšnja izločitev adrenalina v odziv na potencialno grožnjo od zunaj npr. sproži reakcijo za »boj ali beg«. Delovanje hormonov pri adrenalinu npr. izzove občutek strahu. V nekaj trenutkih izzove pripravljenost celotnega organizma na spoprijem z nevarnostjo, najsi bo z napadom, obrambo ali begom. Sproži jo hipno izlitje adrenalina iz sredice nadledvične žleze. V podrobnostih lahko opazujemo tele reakcije. Iz velikih možganov izhajajoči dražljaji prek hipotalamusa sprožijo takojšnjo sprostitev adrenalina. Zenici se razširita, dlake se naježijo, zmožnost strjevanja krvi se poveča, dihanje se poglobi, sapnice se razširijo, srčni utrip, krvni tlak in mišični tonus se povečajo. Kožne žile se zožijo in koža pobledi, žile v mišicah se razširijo, mehur se izprazni. Hkrati zagotovi adrenalin razgradnjo jetrnih glikogenskih zalog, tako zviša raven krvnega sladkorja in s tem vzdržuje pospešeno presnovo. Adrenalin razgrajuje tudi zaloge maščevja. Trebušna slinavka ima dve nalogi. Njen eksokrini del izloča prebavne encime in se z lastnim izvodilom odpira v dvanajstnik. Sredi med eksokrinimi deli žleze leži endokrini del. Sestavljajo ga celični skupki, Langerhansovi otočki. Njegove celice izločajo v kapilare oba hormona trebušne slinavke, inzulin in glukagon. Ščitnica je sestavljena iz dveh režnjev. Leži spredaj med spodnjim robom ščitastega hrustanca grla in zgornjim koncem sapnika. Na zadnji strani ščitnice so štiri drobna epitelijska telesca, obščitnične žleze. Ščitnica izdeluje za presnovo potrebna hormona tiroksin in trijodtironin. Za njuno nastajanje je potreben jod, ki pride v telo s hrano in skozi črevesno sluznico preide v kri. Nastajanje in sproščanje ščitničnega hormona tiroksina uravnava hipofiza. Ta hormon, ki vsebuje jod, povečuje energijsko porabo celic. Učinkuje tudi na absorpcijo ogljikovih hidratov v črevesu in na krvno raven holesterola. Poleg tega vpliva na duševnost, morda prek delovanja na sredico nadledvičnih žlez. Otroci ga – poleg rastnega hormona – potrebujejo za normalen razvoj. Če zato v prehrani (zlasti v pitni vodi in soli) primanjkuje joda, se lahko ščitnica poveča in razvije se golša, kar je posledica pomnožitve celic žleznega tkiva, da bi se vsrkali zadnji ostanki joda iz krvi. Sodobne nuklearnomedicinske preiskave omogočajo natančno diagnozo in s tem učinkovito zdravljenje ščitničnih bolezni. Avtor Milan Klima
Dostopnost