veto [latinsko, ‘prepovedujem’], ugovor, pravica, z negativnim glasom preprečiti sprejetje določenega sklepa; v zakonodajnem postopku absolutni veto (pristojni dom parlamenta ga ne more preglasovati) in odložni veto (pristojni dom parlamenta ga lahko preglasuje s predpisano večino). Po ustavi RS ima državni svet RS pravico do odložnega veta na zakone, ki jih sprejme državni zbor; državni zbor lahko ta veto preglasuje z absolutno večino glasov vseh poslancev. Državni svet Nemčije npr. ima poleg odložnega veta na zakone, ki jih sprejme nemški državni zbor, tudi absolutni veto; drugačen je primer odložnega veta, ki ga ima predsednik ZDA na zakone kongresa, ker je predsednik ZDA nosilec izvršilne oblasti, medtem ko sta državni svet RS in državni svet Nemčije del parlamenta, torej zakonodajne oblasti; kongres ZDA potrebuje dvetretjinsko večino za preglasovanje odložnega veta predsednika ZDA. V Varnostnem svetu OZN (Organizacije združenih narodov) imajo stalne članice absolutni veto na sklepe Varnostnega sveta.

Sorodna gesla: državni svet | Organizacija združenih narodov | ugovor | zakon


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek