1. sekač, jekleno orodje v obliki palice s trdim, kaljenim klinastim rezilom in žilavo, nekaljeno ploskvijo za udarjanje. Pri ročnem sekanju zabijajo ploski sekač ali križni sekač z udarci kladiva poševno v kovinski obdelovanec; pri tem se luščijo grobi odrezki. V kovačnicah za rezanje materiala uporabljajo na ročaj nasajen udarjalni sekač oz. sekalno kladivo.

Sorodna gesla: klin
2. sekač, težak nož s širokim, ok. 50 cm dolgim rezilom; za obsekavanje debel in utiranje poti skozi pragozd.

Sorodna gesla: mačeta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek