1. vesolje (kozmos), ves prostor, vsa snov in vsa energija; vidimo le tisti del vesolja, do kamor seže človekov »pogled«, tj. do največ 13 mlr. svetlobnih let. Kakšne vrste je ta prostor (geometrija) in kolikšna je njegova razsežnost (je končen ali neskončen), še ne vemo (kozmologija, kozmogonija, relativnostna teorija). V vesolju so zvezde nakopičene v galaksijah. V eni od njih, ki jo pišemo z veliko začetnico (Galaksija), je ena od zvezd naše Sonce. Okoli Sonca (kot verjetno pri mnogih zvezdah) krožijo planeti, planetoidi in kometi. To je naše Osončje. Na enem od teh planetov, Zemlji, živimo mi. V Galaksiji je še medzvezdna snov, ki je neenakomerno porazdeljena (svetle in temne meglice): večinoma je plin (v povprečju milijon atomov na 1 m3), 1–2 % mase sestavljajo prašni delci.

Sorodna gesla: Galaksija | galaksije | geometrija | komet | kozmičen | kozmogonija | kozmologija | medzvezdna snov | meglice | metagalaksija | planeti | planetoidi | prostor | relativnostna teorija | zvezde
2. vesolje, prostor zunaj atmosfere Zemlje, katerega spodnja meja ni natančno določena; v praksi je na višini, kjer je gostota ozračja tako majhna, da je upor na leteča telesa zanemarljiv in se njihova kinetična energija zaradi trenja zaznavno ne manjša (ok. 160 km nad površjem Zemlje).

Sorodna gesla: atmosfera


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek