vijak, 1. tehnika:1) valjasto ali stožčasto telo z zunanjim navojem za razstavljive spoje. V strojništvu se uporabljajo valjasti vijaki s standardiziranim navojem, ki se uvije v izvrtino z ustreznim notranjim navojem (matica). Za uvijanje v les ali pločevino se uporabljajo samorezni vijaki, ki si pri uvijanju sami vrežejo notranji navoj (lesni vijak). Oblika glave vijaka je prilagojena orodju za uvijanje, npr. šesterorobi vijak za zevni ključ, vijak z zarezo za izvijač. Vijak inbus ima okroglo glavo s šesterokotno poglobitvijo; izdelan je iz jekla in se uporablja za zelo obremenjene spoje. Krilati vijaki imajo na glavi krilca za ročno privijanje; narebričeni vijaki pa imajo v ta namen po obodu glave vrezane vzdolžne utore. 2) valjasti, vrteči se strojni elementi z zunanjim navojem: z vreteni spremenijo vrtenje v vzdolžno gibanje, s polži pa dosežejo velika prestavna razmerja.
Dostopnost