fagot [italijansko], pihalo z dvojnim trsnim jezičkom in koničnimi luknjicami. Cev je prepognjena in povezana v sveženj (italijansko fagotto). Ton je zveneč v nizki, nosljajoč v srednji in svetel v visoki legi. V orkestru je fagot od 17. st. značilno generalbasovsko glasbilo (obseg B1–d2). Kontrafagot je uglašen oktavo niže.

Sorodna gesla: dulcijan | generalbas | kontrafagot | oboa | trstni jeziček


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek