premoženjska razmerja med zakonci, razlikujemo premoženjska razmerja, ki temeljijo na zakonu, in premoženjska razmerja, urejena s pogodbami med zakoncema. Po zakonu postane vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom med trajanjem zakonske zveze (npr. plača, honorarji, pokojnina, stvari, kupljene s tem denarjem, plodovi) njuno skupno premoženje; upravljata ga skupaj in sporazumno. Pravni posel, ki ga glede skupnega premoženja sklene en zakonec brez soglasja drugega zakonca, je neveljaven. Deleži zakoncev na tem premoženju niso določeni, zato s tem nedoločenim deležem zakonec tudi ne more samostojno razpolagati. Ob prenehanju zakonske zveze (smrt zakonca, razveza zakonske zveze) se skupno premoženje deli. Če se zakonca ne dogovorita o delitvi skupnega premoženja, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. Domneva se, da sta deleža zakoncev enaka, vendar pa lahko zakonec pred sodiščem uveljavlja, da je k nastanku premoženja prispeval večji delež. Do delitve do tedaj pridobljenega skupnega premoženja lahko na podlagi sporazuma zakoncev ali odločbe sodišča pride tudi že v času zakonske zveze. Premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, ostane njegovo posebno premoženje. Za svoje osebne obveznosti odgovarja vsak zakonec s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Zato lahko delitev skupnega premoženja zahteva tudi upnik, ki svojo terjatev želi poplačati iz dolžnikovega deleža na skupnem premoženju.
Dostopnost