balkanski vojni, vojni 1912–13 na JV Balkanskega polotoka. V prvi balkanski vojni (od oktobra 1912 do maja 1913) so se Srbi, Bolgari, Grki in Črnogorci, povezani v balkansko zvezo, bojevali za evropski del ozemlja turškega cesarstva. Po londonskem miru (30.5.1913) je morala Turčija odstopiti območja z. od črte Enos–Midija. V drugi balkanski vojni (junij –avgust 1913) vojna med zmagovalci za »plen«. Bolgarija je napadla Srbijo, nato pa so Bolgarijo napadle Grčija, Romunija in Turčija. Bolgarija je bila popolnoma poražena. Po miru v Bukarešti (10.8.1913) in Istanbulu (29.9.1913) je morala Bolgarija odstopiti j. Dobrudžo s Silistro Romuniji, s. Makedonijo Srbiji in južno Makedonijo s Halkidiko Grčiji; Turčija je lahko svojo evropsko posest spet razširila do Marice; Albanija je 28.11.1912 razglasila neodvisnost in postala samostojna država. Meje so ji določili na londonski konferenci veleposlanikov 29.7.1913. Mir je posebej okrepil Srbijo in zelo ponižal bolgarsko zaščitnico Avstro-Ogrsko.
Dostopnost