tempo [italijansko, ‘čas’],
1. splošno: stopnja hitrosti.

Sorodna gesla: delovni ritem | hitrost
2. glasba: hitrost izvajanja skladbe, izražena s časovno mero. Do pribl. 1600 tempa skladbe niso zapisovali; potem pa so italijanski mojstri svojim skladbam začeli dodajati napotila o hitrosti in načinu izvajanja, npr. adagio, andante, allegro. Izvajalcu puščajo te označitve dovolj svobode; natančno določamo glasbeni tempo z metronomom.

Sorodna gesla: adagio | allegro | andante | dirigent | metronom | notes inégales | ritem | rubato
3. šport: oblika treninga za izboljšanje anaerobne vzdržljivosti; večkrat ponovljeni teki na 200 do 500 m v hitrem tempu z vmesnimi odmori.

Sorodna gesla: mišični trening


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek