iglokožci (Echinodermata), že iz ordovicija znano poddeblo nevretenčarjev; živijo na morskem dnu. Telo ima zvezdasto zgradbo in je kroglasto oz. valjasto; nekateri so pritrjeni s pecljem. Večinoma so pokriti s kožnim skeletom iz apnenčastih ploščic, ki so pogosto bodičaste; osnovna zgradba kaže na peterostrano somernost: v glavni telesni osi med usti (spodaj) in zadnjično odprtino (zgoraj) leži črevo, obkroža ga živčni obroč, iz katerega izrašča pet radialnih živčnih vrvic; značilen je vodovodni ali ambulakralni sistem: iz krožne cevi izhaja pet radialnih kanalov; stranske veje se odpirajo na kožne izbokline na površini telesa, ki se končujejo v ambulakralnih nožicah s priseskom na koncu. Vodovodni sistem rabi za dihanje in premikanje. Iz jajčec večinoma enospolnih živali se razvijejo dvostransko simetrične ličinke, ki prosto plavajo. Iglokožci imajo veliko sposobnost regeneracije, saj lahko manjkajoči del telesa obnovijo z delitvijo celic. Iglokožci so bili znani že v zemeljskem starem veku, večinoma so bili trdno pritrjeni; danes pet razredov: morske zvezde, kačjerepi, morski ježki, brizgači in morske lilije.
Dostopnost