Bergius-Pierov postopek [bêrgius-pírov ∼], postopek utekočinjanja premoga, ki sta ga odkrila F. Bergius in M. Pier. Poteka v pribl. 10 m dolgi cevasti peči; vanjo pod tlakom vpihujejo vodik; vodik reagira z goščo iz težkih olj s 50–60 % rjavega premoga ali mlajšega črnega premoga. Reakcija poteka pri tlaku 200–700 bar, temperaturi 400–460 °C ter v prisotnosti katalizatorjev (volframovi ali molibdenovi sulfidi). Če 1 t premoga dodajo 100 m3 vodika, dobijo pribl. 600 kg bencina.