optimizem [latinsko], od 19. st. splošna označitev za duševno stanje in stališče v življenju; svet in usodo človek gleda z zaupanjem in v vseh položajih pričakuje dober izid; nasprotno pesimizem. Pojem optimizem so vpeljali francoski jezuiti kot polemično (in poenostavljeno) označitev za Leibnizevo pojmovanje sveta kot najboljšega vseh možnih svetov. – V spoznavni teoriji je optimizem pojmovanje, da so stvari za nas po svojem bistvu spoznatne.