epika [grško], zbirna označitev za epsko ali pripovedno književnost kot eno izmed treh glavnih literarnih vrst poleg dramatike in lirike. Epik v verzih ali prozi v vsej polnosti opisuje dogodke iz resničnosti, domišljije ali sanjskega sveta; danes je proza najpogostejša oblika epike. Pomembne epske pesnitve so nastale predvsem v antiki. Razlikujemo med daljšimi in krajšimi epskimi zvrstmi. V epiko sodijo pravljica, saga, legenda, ep, roman, pripovedka, novela, basen, romanca, idila, balada, anekdota.

Sorodna gesla: anekdota | balada | basen | dramatika | ep | idila | legenda | lirika | novela | pravljica | pripovedka | roman | romanca | saga | vrsta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek