boogie-woogie [angleško, búgi-vúgi], v 20. in 30. letih zelo razširjen način izvajanja bluesov; večinoma hiter tempo z zelo značilnimi basovskimi figurami in močnimi off-beat ritmi v melodiji. V začetku izključno tehnika klavirske igre, pozneje ga prevzamejo tudi big bandi, nazadnje pa se v slogu komercialnih popevk pojavlja še kot plesna glasba.

Sorodna gesla: barrellhouse | rock'n'roll | Smith, Clarence


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek