dialektični materializem (kratica diamat), smer marksizma, ki je razvila svojsko teorijo politične ekonomije in utopije socialistične družbe, utemeljili so ga V. I. Lenin, J. V. Stalin, Mao Zedong idr. Kot filozofski nauk je podoben materializmu 19. st., sklicuje pa se na dialektiko. Dialektični materializem ima sebe samega za svetovni nazor, ki smiselno združuje vse posamezne znanosti, in hkrati za znanstveno metodologijo. Izhaja iz postavke o obstoju od zavesti neodvisne, vendar povsem spoznavne stvarnosti, ki je po svojem bistvu materialna. Materija je temelj vse biti. Zavest, duh je zgolj modifikacija in spremljajoči videz materije, zrcali njeno gibanje. Stvarnost je hkrati univerzalna in dinamična; posamezne stvari so le momenti in stopnje v dialektičnem procesu, vendar v njih deluje gibalna sila negativnosti, ki vsako stvar odtujuje samo sebi; pri tem procesu na določeni točki kvantitativna sprememba preide v novo kvaliteto. Stvarnost je tako enoten in nujen razvoj, ki ga označuje napredovanje. V zvezi z vprašanji družbenega življenja vodi dialektični materializem k zgodovinskemu materializmu; v okviru tega je komunizem nedvoumna in zanesljiva postaja duha. Dialektični materializem je bil podobno kot v srednjem veku krščanska filozofija uradni nazor držav s socialistično ureditvijo. Njegovo poenostavljeno razlago Marxovega nauka so kritizirali mnogi filozofi 20. st., tudi marksisti, zdaj je kljub občasnim poskusom aktualizacije popolnoma razvrednoten.
Dostopnost