fauxbourdon [francosko, foburdón], večglasna kompozicijska tehnika v glasbi 15. st. Temelj fauxbourdona je dvoglasna konstrukcija, katere podlaga so sekste, ki jih izvajata tenor in zgornji glas, ta pa vsebuje cantus firmus. Tretji glas se v kvartah giblje vzporedno z zgornjim glasom, zaradi česar nastaja zaporedje sekstakordov. Takšno zaporedje se začenja in končuje z oktavnokvintnim sozvočjem. Fauxbourdon naznanja novo zvočno dojemanje, ki ga je G. Dufay prevzel iz angleške tradicije (J. Dunstable) in je vodilo v francosko-flamski slog.
Dostopnost