izraz, 1. psihologija:izražanje (nenamerno ali namerno) duševnega dogajanja v predmetnih podobah, v ožjem pomenu izražanje notranjih stanj ali procesov (razpoloženj, čustev, afektov, konfliktov) v telesnih pojavih, vedenju, dejanjih. Posebej pomembni so spontani izrazni gibi; dojeti in razumeti jih skušajo izrazna umetnost (mimika, gestika in pantomimika); vključuje tudi vodenje glasu, način govorjenja in pisanja (grafologija). Z izrazno umetnostjo so se ukvarjali že v antiki; moderni sta bili fiziognomika (nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza; J. K. Lavater) in frenologija; izoblikovali sta psevdoznanstvene sisteme; znanstveno izrazje je v 20. st. utemeljil L. Klages.
Dostopnost