• Išči po:
Brunej (uradno ime Negara Brunei Darussalam), majhna država na SZ Bornea, na obali ob Južnokitajskem morju. Z vseh strani na kopnem ga obdaja Malezija.

časovni pas srednjeevropski čas + 7 ur
površina 5765 km2, skupaj z otočki, S–J 80 km, V–Z 100 km
prebivalstvo 331.000, 57 preb./km2, letna rast 2,3 %, življenjska doba 74 let
glavno mesto Bandar Seri Begawan (do 1970 Brunej), 45.900 preb., ob reki Brunej, 15 km nad njenim izlivom v Južnokitajsko morje
upravna razdelitev 4 okrožja (Brunej–Muara, Tutong, Belait, Temburong)
članstvo v organizacijah OZN (od 1984), Britanska skupnost narodov, ASEAN, APEC, AKP, OIC
uradni jezik malajski; angleščina v trgovini in deloma v upravi, pogovorni jezik tudi kitajščina
denarna enota ringit/dolar (oznaka BND), vzporedno v obtoku singapurski dolar


Naravne razmere
Brunej sestavljata dva, z dolino reke Limbang popolnoma ločena dela, ki sta enklavi sredi malezijske zvezne države Sarawak. Razen močvirne obalne ravnice in rečnih dolin je pokrajina gričevnata (100–300 m nad morjem). V v. delu Bruneja (okrožje Temburong), širokem manj kot 25 km, je na J hribovje Crocker Range z najvišjo vzpetino v državi (1850 m visok Bukit Pagon). Zaradi bližine ekvatorja ima Brunej tropsko podnebje s stalno visoko temperaturo (24–30 °C) in skozi vse leto obilnimi padavinami. Skoraj tri četrtine države še vedno pokriva bujen tropski deževni gozd, obala je na gosto porasla z mangrovami.

Prebivalstvo
Največ je Malajcev (več kot 60 %); so pretežno sunitske islamske vere, ki je uradna državna religija. Kitajci (20 %) so večinoma budisti in konfucijanci, delno tudi kristjani. V državi so še pripadniki razl. staromalajskih ljudstev (Ibani, Dusuni, Muruti), ki se delno še vedno preživljajo z lovom in selilnim kmetijstvom; obdržali so animistično vero. Več kot 10 % prebivalcev je tujcev, med njimi Evropejcev (posebej Britancev) ter malezijskih, indonezijskih, tajskih in indijskih delavcev na začasnem delu v tujini. Splošna šolska obveznost ni uvedena, vendar je zaradi dobro razvitega izobraževalnega sistema nepismenih le ok. 20 % prebivalcev. 1985 so ustanovili prvo univerzo v državi.

Državna ureditev
Brunej je neodvisen sultanat v okviru Britanske skupnosti narodov. Temelj državne ureditve je ustava iz 1959. Sultan ima tako rekoč neomejeno oblast in tudi vodi vlado. Po političnih nemirih 1962 so razveljavili nekatera ustavna določila in od takrat sultan vlada z uredbami. Pomagajo mu trije posvetovalni organi: verski svet, nasledstveni svet in tajni državni svet (kronski svet). Vse sodnike imenuje sultan.

Gospodarstvo
Gospodarski temelji skoraj izključno na bogatih zalogah mineralnih goriv (kar 95 % izvoznih prihodkov). Nafto črpajo že od 30. let 20. st. in od 70. let tudi zemeljski plin. Doslej odkrite zaloge zadoščajo najmanj še za 25 let. Kmetijstvo ima podrejeno vlogo: pridelovanje riža, zelenjave, popra, saga in kokosovih orehov, sadjarstvo (ananas, banane, agrumi), kavčuk; živinoreja (prašiči, bivoli, govedo, perutnina). Večino živil morajo uvažati. Obsežni tropski gozdovi so gospodarsko še vedno nedostopni in jih ne izkoriščajo. V industriji poleg velike rafinerije nafte pri Serii in tovarne za utekočinjanje zemeljskega plina prevladujejo majhna podjetja za predelavo lesa ter proizvodnjo živil in pijač. Prometno omrežje je okoli glavnega mesta in na obali zelo dobro razvito (avtocesta med Bandar Seri Begawanom in Kuala Belaitom). V notranjosti je še vedno pomanjkljivo, tam je najpomembnejša rečna plovba (Belait, Tutong idr.). Obmorski pristanišči sta Muara in Kuala Belait. Edino mednarodno letališče je s. od glavnega mesta. Turizem se šele začenja razvijati.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 3,0 mlr. USD, 9076 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 5 %, industrija 45 %, storitvene dejavnosti 50 %
uvoz (2000, ocena) 1,4 mlr. USD
izvoz (2000, ocena) 3 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 0 USD


Zgodovina
Od 9. st. je bila kraljevina Brunej v vazalnem odnosu s kraljevino Šrividžaja (na Sumatri), v 14. st. v vazalnem odnosu s kraljevino Madžapahit (na Sumatri). V 15. st. je nastal neodvisen sultanat Brunej; konec 16. st. so si ga prilastili Španci, v 19. st. pa je postal vplivno območje Velike Britanije. Od 1888 je bil večji del nekdanjega sultanata britanski protektorat, 1941–45 pod Japonci, od 1962 predmet spora med Indonezijo in novo državo Malezijo; 1973 dobil avtonomijo, 1984 pa postal neodvisna država. 1992 sklenil sporazum o vojaškem sodelovanju z Malezijo. Premožni sultan H. M. W. Bulhiah uvaja stroge predpise islamskega prava, socialne razmere pa v državi niso rožnate.

Sorodna gesla: Bandar Seri Begawan | Bolkiah, Hassanal Muizzadin Waddaulah | Borneo | Sarawak


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek