menotaksa [grško], oblika prostorske orientacije pri živalih, večinoma povezana s procesom učenja; pri tem se ohranja povsem določen kot proti viru dražljaja. Glede na dražljaj ločimo: anemenotakso (zračni tok), geomenotakso (težnost), fonomenotakso (zvoki) in fotomenotakso (svetloba).