menotaksa [grško], oblika prostorske orientacije pri živalih, večinoma povezana s procesom učenja; pri tem se ohranja povsem določen kot proti viru dražljaja. Glede na dražljaj ločimo: anemenotakso (zračni tok), geomenotakso (težnost), fonomenotakso (zvoki) in fotomenotakso (svetloba).

Sorodna gesla: orientacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek