stolpnica, zelo visoka zgradba; večinoma pisarniški in stanovanjski objekti ter hoteli v gosto zazidanih urbanističnih aglomeracijah z visokimi cenami stavbnih zemljišč. Pri graditvi je treba upoštevati še dodatne predpise (statične, protipožarne, o dvigalih idr.). Razvoj stolpnic se je začel v 19. st. v ZDA (nebotičnik) iz gospodarskih, funkcionalnih in reprezentativnih razlogov; odvisen je bil od tehničnega napredka pri graditvi jeklenih in armiranobetonskih objektov ter instalacijskih naprav.

Sorodna gesla: Auditorium Building | blok | točkasta hiša


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek