čajevec (Camellia sinensis, starejše ime Thea sinensis), vzhodnoazijska vrsta iz družine čajevk; ok. 15 m visok grm z vednozelenimi, togimi, eliptičnimi listi in dišečimi, zvezdastimi, največkrat belimi cvetovi; domovini Asam in otok Hainan; od 8. st. ga gojijo na Kitajskem, v Evropi znan šele konec 16. st., v Angliji in Rusiji je postal tradicionalna pijača, visoka poraba je tudi v Friziji, na Nizozemskem in Norveškem. V prvi polovici 19. st. so Angleži zasadili čajne plantaže najprej v Indiji; danes so največje plantaže v tropski in subtropski Aziji; manjši donosi so v Afriki in Južni Ameriki. Čajevec gojijo v monokulturi; prva žetev (ok. 0,25 kg) je po treh, najboljša pa po desetih letih (1 kg in več), zatem kakovost in količina upadata, sledi krčenje nasada. Nabirajo se samo popki in mladi nežni listi (vsakih deset dni oz. v več letnih žetvah). Nadaljnja predelava listov: za črni čaj sušijo liste na zraku 12–20 ur (postopek withering), nato jih zvijejo (raztrganje celic) in pustijo, da fermentirajo; v ta namen jih razprostrejo po mizah in za več dni pokrijejo z mokrimi krpami; med fermentacijo čreslovine oksidirajo, listi potemnijo, sprošča se kofein, nastane eterično olje; sledi sušenje z vročim zrakom (firing); opekasti čaj: zmleti, z vezivom sprešani odpadki, uporabljajo jih predvsem v Mongoliji. Za pripravo zelenega čaja sveže liste poparijo ali popražijo, da preprečijo fermentacijo, potem jih s posebnimi stroji zvijejo in posušijo ter ohranijo zeleno barvo. Čaj oolong je polfermentiran. Čajni listi vsebujejo mdr. kofein (poživilo), eterična olja (aroma), čreslovine. Najbolj aromatični so čajevci, ki uspevajo na visokih legah, npr. s Šrilanke (Cejlon) in Darjeelinga ob vznožju Himalaje (do 2000 m). Nekatere vrste čajev: flowery orange pekoe pridelujejo iz prvih mladih listov in popkov; jasminov čaj poplemenitijo z dodatkom posušenih jasminovih cvetov; ruski čaj je dobil ime, ker so čaj tovorili iz Indije v Evropo čez Rusijo (karavanski čaj); danes pomeni vrsto čaja. V nekaterih azijskih deželah uživajo čaj s soljo, mlekom ali betelom, v Tibetu z maslom, v nordijskih deželah pogosto z alkoholom (arak, rum, žganje).
Dostopnost