stabilizator,
1. kemija: snov, ki izboljša ali podaljša uporabnost ali primernost snovi ali izboljšuje kakovost zmesi. Stabilizator npr. preprečuje polimerizacijo monomernih molekul ali oksidacijo kemičnih snovi; uporablja se pri pripravi umetnih snovi, sintetičnega kavčuka, penastih mas, razstreliv, pralnih sredstev.

Sorodna gesla: difenilamin | emulzijska polimerizacija | penaste mase | polivinilklorid | sintetični kavčuk | umetne snovi
2. elektrotehnika: električno vezje (npr. s tranzistorji) ali komponenta (npr. tlivka) za vzdrževanje konstantne napajalne napetosti elektronskih naprav. Stabilizator je navadno izhodni del omrežne naprave; sestavljen je iz linearnih in nelinearnih upornosti in Zenerjevih diod (ali tlivnih elektronk). Stabilizator odstrani še preostala nihanja vhodne napetosti.

Sorodna gesla: tlivka | tranzistor
3. tehnika: priprava ali naprava, ki blaži, upočasnjuje ali izničuje gibanje zaradi neželenih zunanjih vplivov in sistem vrača v normalno, stabilno stanje. Npr. pri vzmetenju motornih vozil torzijska palica, ki otežuje enostransko dviganje koles in zmanjšuje možnost nagibanja ali prevračanja; pri letalih nepremična navpična ali vodoravna krilca na zadku letala: če se letalo zavrti, se tok zraka močneje upre v eno stran krilca in letalo zravna (mehanika letenja). Enako delujejo vodilna krilca raket; pri ladjah gibljiva podvodna krilca ob boku, ki otežujejo zibanje in guganje ladje.

Sorodna gesla: mehanika letenja | raketa | vzmetenje | zibanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek