dermatomikoze [grško], kožne bolezni, ki jih povzročajo glive. Z micelijem se zajedajo v kožo, lasišče in nohte, razmnožujejo se s sporami. Ločimo dve obliki dermatomikoze:
1. prizadeti so izključno vrhnjica in njeni priveski: a) epidermofitijo povzročajo razl. glive (npr. Epidermophyton flocculosum, Trichophyton rubrum); pojavlja se večidel na vlažnih delih kože (pod pazduhami, na koži pod dojkami, notranji strani stegen, okrog spolovila, med prsti na rokah in nogah). Žarišča na telesu so pordela, ostro omejena, vrhnje plasti kože se luščijo, skoraj ne srbijo. Najpogostejša oblika dermatomikoze se pojavlja predvsem poleti in k njenemu nastanku prispeva vlaga, npr. pri vodnih športih. Preprečevanje: kloriranje vode v plavalnih bazenih, temeljito čiščenje umivalnic, uporaba gladkih talnih oblog, nošenje oblačil, ki se lahko prekuhajo, vsakodnevno umivanje nog z milom in temeljita osušitev kože med prsti. Zdravljenje je uspešno; b) favus, nalezljiva dermatomikoza (povzroča jo Trichophyton schoenleini), se pojavlja na lasišču (predvsem pri otrocih), značilne so skledičaste kraste (skutula) ob lasnem korenu, po uničenju lasnega mešička las odpade; pojavljajo se plešasti predeli. Možen je prenos okužbe z živali na človeka; c) pitiriaza (pityriasis versicolor), otrobovica, vrhnje plasti kože se otrobasto luščijo (povzročitelj je Malassezia furfur), bolezen je nenalezljiva, a trdovratna, pojavlja se pri ljudeh, ki se obilno znojijo; č) trihofitija se pojavlja predvsem na lasišču, pa tudi na koži in nohtih, je nalezljiva kronična dermatomikoza (povzročajo jo razl. vrste iz rodu Trichophyton); lasni mešički se spremenijo v vozličasta gnojna žarišča, ki se lahko razširijo in povzročijo izpadanje las ter nastanek plešavosti. Na neporaščeni koži se pojavi v obliki okroglih, rdečih madežev, ki se luščijo; na nohtih uniči roževinast del; d) mikrosporija je nalezljiva dermatomikoza (povzroča jo Microsporum audonini), pojavlja se pri otrocih pred puberteto, včasih se epidemično širi v šolah in vrtcih; lasje se odlomijo 1–5 mm nad kožo lasišča, sive spore obdajo lasno čebulico kot ovratnik in simulirajo razbarvanje, žarišča so ploščata; e) eritrazma, rjasto rjavi, rahlo dvignjeni madeži na mestih povečanega nastajanja ali oviranega izločanja znoja; nastanek ni znan, bolezen ne povzroča težav;
2. prizadeti so koža in tudi globja tkiva (sistemske mikoze): kandidiaza, blastomikoza, sporotrihoza.
Iz doslej neznanega razloga se dermatomikoze po vsem svetu pojavljajo vse pogosteje.

Sorodna gesla: blastomikoza | dermatofiti | glive | kandidiaza | koža | kožne bolezni | lišaji | mikoze | sporotrihoza | Trichophyton


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek