znamenje, 1. splošno:znak.2. živinoreja:barvni razpoznavni znak na dlaki in koži domačih živali; prirojeno ali nastalo zaradi pritiska ali poškodb: snežinka, cvetica, lisa, zvezda, odrezek, bela zgornja oz. spodnja ustna; mlečna oz. žabja usta.
Sorodna gesla: cvetica | okence | zvezda3. umetnost:nemško Betsäule, Bildstock, angleško roadside cross, cairn, francosko le montjoie, skupno ime za kamnite ali zidane krščanske nabožne spomenike, postavljene kot izraz zaobljube, zahvale ali v spomin ob poteh, na razpotjih, prelazih, mostovih in v naseljih. Najpogosteje je stvaritev poljudne ali ljudske umetnosti, včasih pa tudi prave umetnosti. Med najpomembnejšimi znamenji so kamniti klesani irski križi, znani od poznega 7. st. (npr. križ v Ruthwellu v j. Angliji). V Sloveniji imajo gotska kamnita znamenja obliko svetilnikov, tj. okroglega, prizmatičnega, poligonalnega, včasih tudi vitega stebra s tabernakeljskim nastavkom (največ jih je v okolici Kamnika in Radgone). V 16. st. so imela kamnita znamenja (oblikovana in okrašena) sicer še gotsko zasnovo, v posameznostih pa so bila že prilagojena novemu slogu (renesančne balustre na tabernakeljskih nastavkih, npr. v Cogetincih). Primer zidanega slopastega in poslikanega znamenja je Rdeče znamenje v bližini Crngroba. V 17. st., ko so nastala številna (izmed 1000 registriranih) znamenj na Slovenskem, so nastali tudi že skoraj vsi tipi, poleg stebrastih kamnitih znamenj (npr. v Žepovcih pri Apačah 1609) tudi zidana slopna in slopasta znamenja in znamenja z nišo (eno izmed stranic opredeljuje kot pročelje; npr. znamenje v Gočah pri Vipavi). Za vsa znamenja, tudi za kamnita v obliki stebrov in prva figuralna znamenja (Gorišnica pri Ptuju 1686), je značilno, da se je dotlej ohlapno razmerje med (ozkim) nosilcem in (širšim) nastavkom spremenilo v stabilnejše. Med redkimi slikarji, za katere vemo, da so v 18. st. okraševali tudi znamenja, je J. A. Tušek.
Dostopnost