avstro-ogrska nagodba, sporazum med avstrijsko (Cislajtanija) in ogrsko polovico (Translajtanija) habsburške monarhije, sklenjen 1867 po porazu avstrijskega cesarstva v Italiji in Nemčiji; podlaga dualizma (avstro-ogrska monarhija). Nagodba je sicer ohranila nedeljivost habsburških dežel (Franc Jožef je še naprej ostal ogrski kralj), vendar je Avstrija Ogrski priznala pravico do njenih državnih organov in ustave; državi sta ohranili enotno vojsko (z nemščino kot poveljevalnim jezikom), imeli sta skupno zunanjo politiko in finance. Vsako leto sta, menjaje na Dunaju in v Budimpešti, ločeno zasedali delegaciji obeh parlamentov (po 60 poslancev) in odločali o skupnih zadevah.
Dostopnost