Teodozij, bizantinska cesarja:
1. Teodozij I. Veliki (Theodosius Flavius), rimski cesar (379–395), *11.1.347 Cauca (s. Španija), †17.1.395 Milano; sin vojaškega poveljnika. 379 ga je Gracijan imenoval za avgusta (socesarja) v. dela; Zahodne Gote odbil od Carigrada, jih 382 kot federate naselil v Meziji (j. od spodnjega toka Donave) in za nekaj časa znova vzpostavil enotnost države. Pod vplivom Ambrozija preganjal arijance, 381 sklical drugi ekumenski koncil v Carigradu in dal njegovim sklepom moč zakona. Razglasil katoliški nauk za državno religijo, prepovedal poganske kulte in olimpijske igre. Ko je uzurpatorski socesar v Britaniji, Galiji in Hispaniji Maksim vdrl v Italijo, ga je Teodozij I. premagal pri Ogleju (388). Poganskega socesarja z. dela rimskega cesarstva Evgenija je 5.–6.9.394 premagal v bitki pri Frigidu (v Vipavski dolini) in zadnjič za kratek čas združil oblast v rimski državi v enih rokah. Pred smrtjo (395) cesarstvo razdelil med sinova Honorija (zahodni del) in Arkadija (vzhodni del); meja je potekala od Budve do Drine, Save in Donave.

Sorodna gesla: Ambrozij | arijanci | Arkadij | bitka pri Frigidu | bitka pri Petovioni | bizantinsko cesarstvo | Delfi | Flavijci | Gala Placidija | Gracijan | Honorij | koncil | krščanstvo | Maksim | Mezija | olimpijske igre | rimska zgodovina | Stilihon | Temistij | Zahodni Goti | zahodnorimsko cesarstvo
2. Teodozij II., bizantinski cesar, *30.8.401 Carigrad, †28.7.450 prav tam; dal zbrati vse zakone (Codex Theodosianus), ki so izšli od Konstantina Velikega.

Sorodna gesla: Carigrad | Codex Theodosianus | zakoni na dvanajstih ploščah


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek