diapavza [grško, ‘vmesni odmor’], mirovalni stadij v življenju mnogih organizmov, med katerim se zmanjša presnova (anabioza) in izginejo skoraj vsi znaki življenja; npr. pri metuljih v stadijih jajčeca, ličinke, bube ali odrasle živali (imago). Diapavza je dedno določena, vendar jo sprožijo zunanji vplivi (pomanjkanje svetlobe, toplote, hrane, vode). Zelo pomembna je za bitja, ki so redno izpostavljena neugodnim razmeram v okolju (zimska jajčeca, trajne spore).

Sorodna gesla: anabioza | imago | spore | zimska jajčeca


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek