puščavnik (anahoret, eremit, samotar), menih, ki se v popolni odmaknjenosti od sveta posveča kontemplativnemu življenju v molitvi; srečamo ga v številnih religijah. V prenesenem pomenu tudi označitev za odljudno osebo.

Sorodna gesla: anahoret | cenobiti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek