beljenje,
1. splošno: nanašanje bele barve na podlago.

Sorodna gesla: barva
2. kemija: razbarvanje, svetlitev tekstila, papirja, tekočin idr: 1. z adsorpcijo barvil na aktivno oglje, silikagel, belilno zemljo idr.; 2. s pretvarjanjem barvil v neobarvane spojine z oksidacijskimi (klor, klorovo apno, peroksidi, perborati idr.) ali redukcijskimi (npr. hidrosulfiti) kemikalijami.

Sorodna gesla: adsorpcija | aktivno oglje | antiklor | belilna zemlja | klor | klorovo apno | optična belila | peroksidi | silikagel


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek