rak, v medicini maligno bohotenje celic oz. tkiva. Rak epitelija se imenuje karcinom, rak drugih tkiv, zlasti veziva in opornega tkiva sarkom. Izrojene telesne celice se nenadzorovano množijo. Zdravo tkivo se neprestano obnavlja, vendar se pri tem ne širi, rakasto tkivo pa se širi v sosednja tkiva (infiltracija) in jih uničuje. Prodira tudi v limfne in krvne žile. Kri in limfa razsejeta tumorske celice v bolj oddaljena tkiva. Tam se zasidrajo in tvorijo hčerinske tumorje, zasevke (metastaze). Zasevki so najpogostejši v bezgavkah, pljučih in jetrih. Rak ogroža življenje, ker moti oz. onemogoča delovanje prizadetega organa, ker tumorsko tkivo delno razpade, razpadle snovi in presnovki pa povzročajo zastrupitve. Nastanek raka (karcinogeneza) razlaga več teorij. O. H. Warburg jo je razlagal z biokemičnimi procesi: tumorske celice izločajo celične strupe, ki delujejo na fermentacijske sisteme, še posebej na dihalne, in jih sčasoma poškodujejo. Nastanejo nediferencirane celice z anaerobno presnovo, ki se ne odzivajo na regulacijske vplive normalne presnove. Posledica je nebrzdana rast, rakaste celice porabijo vsa hranila. Po mutacijski teoriji sprožijo karcinogeni dejavniki mutacije v genetskem delu celic (kromosomi). Kemijsko se spremeni zaporedje celičnih nukleinskih kislin. Ta teorija pojasni, zakaj ni mogoče nazadovanje oz. samoozdravitev rakasto spremenjenega tkiva; hčerinske celice podedujejo malignost. Že 1903 je Borell predstavil virusno teorijo, po kateri virus sproži tumorsko rast. Za določene tumorje (tudi pri človeku) so dokazali, da jih res povzroča virus. Rak ima lahko predstadij (prekanceroza), nezločesto bohotenje tkiva, npr. opeklinske brazgotine, hidatidna mola, želodčni polipi idr. Skupno delovanje različnih prikritih karcinogenih ali nespecifičnih dražljajev imenujemo sinkarcinogeneza. Raka zagotovo ne sproži en sam dražljaj, temveč vrsta dražljajev, ki delujejo na organizem dlje časa. Podedovano nagnjenje do celičnih mutacij ima pri tem pomembno vlogo. Do zdaj znani karcinogeni dejavniki so: 1. kratkovalovno sevanje, npr. radioaktivni žarki (radij, uran, jedrska reakcija), rentgensko sevanje (kožni rak prvih raziskovalcev na tem področju), sončni žarki (kožni rak pri mornarjih); 2. kemične snovi, npr. arzen, krom, azobarvila (kot dodatki hrani), nekateri premogovi in naftni derivati, posebej anilin (rak na sečnem mehurju pri delavcih, ki so v stiku z anilinom), parafin (kožni rak), benzopiren (v izpušnih plinih, cigaretnem dimu: pljučni rak, rak v ustni votlini, grlu, požiralniku, želodcu); 3. delovanje nekaterih virusov; 4. stalno mehansko draženje (npr. drgnjenje prstana ob pigmentno znamenje); 5. dolgotrajno vnetje (npr. rak penisa pri kroničnem vnetju glavice spolnega uda); 6. verjetno spolni hormoni kot del sinkarcinogeneze. Večina rakastih bolezni se pojavi po 50. letu starosti. Pri obeh spolih so približno enako pogosti, vendar je razdelitev po organskih sistemih različna. Moški najpogosteje zbolijo za pljučnim rakom in rakom na debelem črevesu, ženske na dojki in rodilih.
Nekateri znaki rakaste bolezni črevesje - Pogosto zaprtje, sluz in kri v blatu, kolikam podobne bolečine. dojka - Udrtost prsne bradavice, kolobar okrog bradavice se zmanjša, dojka se poveča, v njej lahko otipamo vozliče. jajčniki - Zgodnjo diagnozo lahko postavi samo zdravnik. koža - Koža je dvignjena, sledi razpad, nastane s krastami prekrita razjeda. ledvice - Boleče mokrenje, krvav seč, bolečine v križu. maternica - Voden izcedek, neredne krvavitve (tudi v klimakteriju), krvavitev ob dotiku. moda - Neboleča otekla moda, bolečine v presredku. nožnica - Krvavo-voden izcedek, krvavitev ob dotiku, neredne krvavitve. pljuča - Kašljanje, bolečine v predelu prsnice ali med lopaticami. požiralnik - Oteženo požiranje, predvsem trše hrane sečni mehur - Izločanje krvi s sečem, pogosto in boleče mokrenje. ščitnica - Vozliči, povečana ščitnica. ustna votlina, žrelo, grlo - Zatrdline ustne sluznice ali jezika, hripavost, krvav izpljunek, težave pri požiranju. želodec - Želodčne težave in slabost, odpor do mesa. Dokončno diagnozo lahko postavi samo zdravnik na podlagi preiskav s pripomočki (npr. endoskop, gastroskopija, ekscizija, histologija) in mikroskopskega pregleda tkiva, ki ga dobi tako, da postrga epitelijske celice (bris).
Zdravljenje 1. Operacijska odstranitev tumorskega tkiva; 2. obsevanje (rentgenski žarki, radij, radioaktivni izotopi); 3. kemoterapevtske snovi, ki upočasnijo ali preprečijo celično delitev; 4. spolni hormoni so učinkoviti pri nekaterih oblikah, so dopolnilo drugim načelom; 5. krepitev telesne obrambe s prehrambnimi ukrepi in duševno močjo dopolnjuje zdravljenje.
Preprečevanje 1. Splošni ukrepi: varovanje človekovega okolja pred karcinogenimi snovmi, npr. pred benzopirenom, ki ga je zaradi prometa v zraku vedno več; 2. osebni ukrepi: opustitev kajenja, izogibanje umetno obarvanim živilom, preveč razgretim maščobam; izogibanje pretiranemu sončenju; redni ginekološki pregledi; redno pregledovanje dojk. Rak se pojavlja tudi pri živalih, še posebej domačih. Pri rastlinah označujemo z besedo rak vzbrsti, ki jih povzroči okužba z bakterijami ali glivami.
Dostopnost