tekoči trak,
1. tehnika: transportna naprava za nepretrgan prenos snovi, obdelovancev ali izdelkov. Sestavljajo ga prožen (zaključen) trak in vrteči se valji, ki ga poganjajo in podpirajo. Uporablja se pri industrijskih proizvodnih procesih, npr. v avtomobilskih tovarnah, polnilnicah, elektronski industriji itd., pa tudi v rudnikih, pristaniščih in na gradbiščih, kjer je treba prenašati večje količine razsutega tovora. Iz njega so izpeljane tudi druge oblike transportnih naprav, npr. verižni transporter (predmeti obešeni na gibajoči se verigi; v uporabi v klavnicah, lakirnicah ipd.). Izdelovalne linije pogosto sestavlja več različnih tekočih trakov. Na določenih mestih se stekajo in dovažajo dele, potrebne za proizvodnjo. Uporabljajo jih v industriji kompleksnih izdelkov, v katerih poteka celoten postopek od surovine do končnega izdelka.

Sorodna gesla: avtomatizacija | transportne naprave
2. gospodarstvo: način proizvodnega dela; delavec opravlja le določeno operacijo. 1913 ga je v industrijo uvedel H. Ford v tovarni za izdelavo avtomobilov. Dotlej je izdelek od začetne do končne faze naredil en sam delavec. Tekoči trak omogoča specializacijo, racionalizira namestitev orodij in strojev ter pospeši proizvodnjo; po drugi strani pa delavca odtuji od izdelka, zmanjša njegovo koncentracijo in lahko povzroči specifične (psihične ali fizične) bolezni.

Sorodna gesla: Ford, Henry | humanizacija dela | specializacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek