jelša (Alnus), drevesa ali grmi brezovk z olesenelimi storžki, ki dozorijo iz kratkih ženskih mačic; moški cvetovi so v visečih mačicah. V koreninskih gomoljih živijo v simbiozi bakterije Actinomyces alni, ki so sposobne vezati zračni dušik. V Evropi uspevajo (predvsem na vlažnih tleh): črna jelša (Alnus glutinosa), pogosto drevo v logih (jelševi logi); zelena jelša (Alnus viridis), grm, ki raste predvsem v Alpah; siva jelša (Alnus incana) gradi gozdne sestoje (jelševje). Les črne jelše je difuzno porozen, ima fino teksturo, moten lesk, ravno rast; je homogen in nima tenzijskega lesa. Takoj po poseku se obarva oranžno (obarvanje zaradi oksidacije), po nekaj dneh pa svetlordeče do svetlorumenorjavo; nima jedrovine, včasih ima rdeče »srce«; značilne so rjavkaste strženske pege; to so z obarvanim parenhimom zapolnjeni rovi, ki jih v kambij izjedajo ličinke muh minerk; ρ12–15 ≈ 500 kg/m3. Jelševina je srednje trda in trdna, se odlično mehansko in površinsko obdeluje; ni trajna, vendar jo je mogoče impregnirati; uporablja se za slepi les, furnir, šatulje, pipe za sode, modele, glasbene instrumente, okvirje za slike, svinčnike, pridobivanje celuloze, za struženje itd.
Dostopnost