ambulanta [latinsko], ambulatorij, poliklinika, mesto zdravljenja bolnikov, ki ne potrebujejo stalnega zdravniškega nadzora. Pridevnik ambulanten, potujoč, nevezan na mesto; ambulantno zdravljenje, zdravniško zdravljenje, pri katerem pride bolnik k zdravniku, v nasprotju s stacionarnim zdravljenjem v bolnišnici.

Sorodna gesla: klinika | primarij | stacionaren


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek