oseba (latinsko persona, ‘maska’),
1. umetnost: lik v umetniškem delu (prvotno igralčeva vloga).

Sorodna gesla: dramatis personae | vloga
2. filozofija: človek s svojimi posebnostmi, tj. razumski, samega sebe zavedajoči se človek (jaz), svoboden in odgovoren posameznik. Pojem oseba so najprej razvijali v okviru zgodnjekrščanskega nauka o sveti Trojici (Bog v treh osebah) in je imel od Boetija naprej še poseben pomen. V novem veku so poudarjali zlasti psihološki, etični in pravni vidik osebe. Opredelitev človeka kot osebe označujemo s pojmom osebnost.

Sorodna gesla: Boetij | jaz | osebnost
3. jezikoslovje: slovnična kategorija glagola v osebni obliki (prva oseba označuje govorečega, npr. delam; druga oseba ogovorjenega, npr. delaš; tretja oseba pa tisto, tistega, o čemer/komer se govori, npr. dela), samostalnika (vsi samostalniki so tretjeosebni) in skupine zaimkov (osebni).

Sorodna gesla: glagol | končnica | neosebna glagolska oblika | osebna glagolska oblika | spreganje | ujemanje
4. pravo: nosilec pravic in obveznosti: fizična oseba; pravna oseba.

Sorodna gesla: fizična oseba | pravna oseba | skupnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek