1. srčni spodbujevalnik, označitev za sinusni vozel (srce); v njem nastajajo lastni dražljaji za ritmično krčenje srca. Zaradi obolenj sinusnega vozla lahko nastanejo motnje srčnega ritma (plapolanje preddvorov, tahikardija).
Sorodna gesla: srce | tahikardija2. srčni spodbujevalnik, pacemaker, elektronska naprava, ki oddaja dražljaje za krčenje srca, kadar je moteno normalno prevajanje dražljajev v srcu. Zunanje srčne spodbujevalnike uporabljajo za klinično zdravljenje; s srcem je povezan prek elektrode, ki je vpeljana v srce skozi venski sistem. Za trajno uporabo vstavi kirurg notranji srčni spodbujevalnik. Elektrodo vpelje skozi veno v desni prekat, pod kožo pa vsadi generator impulzov. Pri dvovotlinskih srčnih spodbujevalnikih leži ena elektroda v desnem prekatu, druga v desnem preddvoru. Frekvenco impulzov naravnavamo od zunaj. Delovna doba agregatov je od pet do deset let.
Dostopnost