samuraj [japonsko samurai, ‘služeči’], sprva izraz za oboroženo osebje cesarskih žena, princev in visokega plemstva, postopoma je dobilo pomen plemiča vojščaka (buke), v edskem obdobju (japonska zgodovina) splošen izraz za pripadnike višjega sloja, ki so nosili meč, od šoguna prek daimja do najnižjega vazala, v ožjem pomenu vazali šoguna in fevdalca. Ostra ločitev med posameznimi razredi in strogi častni kodeks (bušido) sta določala življenje samurajev. Njihov dohodek je predstavljal pridelek riža, redko fevd. Dodatni dohodki samurajev niso bili dovoljeni. Samuraji brez gospodarja (ronin) so obubožali in predstavljali stalno žarišče nemirov vse do meidžijskega obdobja.
Dostopnost