cenzor [latinsko], visok rimski magistrat (od 5. ali 4. st. pr. n. š.), praviloma voljen vsakih pet let, največkrat nekdanji konzul. Obstajala sta dva cenzorja; naloge: cenzus na osnovi državljanske liste, ki sta jo sestavila in ki se je uporabljala tudi za napotitev državljanov v centurije, nadzorovanje državne lastnine, dodeljevanje javnih stavb, zakup državnih dohodkov, izvajanje neke oblike moralnega sodstva: lahko so kaznovali moralno neodobravano vedenje v zasebnem življenju posameznika zgolj z opominom, višjo obdavčitvijo ali javno grajo (nota censoria) in uvrstitvijo v nižjo stanovsko skupino. Od 4. st. pr. n. š. tudi pooblastilo za sodelovanje pri dopolnitvi senata. Slovesen konec mandatne dobe z lustrumom.
Dostopnost