strategija [grško, ‘umetnost vojskovanja’], 1. vojaštvo:znanstvena disciplina in veščina (teorija in praksa) o pripravah in vodenju vojne in uporabi sile za doseganje političnih, ekonomskih in vojaških ciljev. S strategijo se ukvarjajo v najvišjem političnem, državnem in vojaškem vodstvu. Smisel, bistvo in vsebina so se razvijali skladno z razvojem proizvajalnih sil, družbenopolitičnih razmer in vojaške tehnike od antičnih do današnjih časov. Njena osnovna vsebina sta priprava in vodenje oboroženega boja in vojne. Deli se na splošno strategijo, ki se ukvarja z vojno in obrambo v celoti, in vojno strategijo, ki obravnava oboroženi boj. V sistemu vojaških znanosti je strategija vodilna veja veščine vojskovodstva, ki usmerja operativo in taktiko.
Sorodna gesla: taktika2. sociologija, ekonomija:široko začrtana dolgoročna usmeritev združbe, utemeljena z njenim poslanstvom, razdelana v nekaj temeljnih ciljev (strateški cilji). Na tej podlagi v združbi določijo načine za pridobitev ustreznih prvin poslovnega procesa, izberejo primerne vire sredstev ter določijo programe za uresničitev ciljev v določenih razmerah. Med poslovnimi strategijami so znane strategije širjenja, omejevanja, povezovanja ipd.
Dostopnost